Ločeno zbrane nagrobne sveče gredo v predelavo

Približuje se 1. november, ko na grobovih, v spomin na umrle, tradicionalno prižigamo sveče. Slovenci sodimo v sam vrh po porabi nagrobnih sveč, saj jih vsako leto prižgemo 23 milijonov oziroma 12 nagrobnih sveč na prebivalca.

Vsako leto nastane zaradi uporabe sveč 4500 t odpadkov, kar predstavlja okoli 3 % vseh komunalnih odpadkov. Pred nakupom zato pomislimo na okolje in kupujmo sveče z daljšo življenjsko dobo. Na trgu se že dobijo sveče s trajnimi ohišji iz stekla, keramike in plastike, katerih ohišje lahko uporabljamo več let, menja se le vložek s trdim voskom. Lahko pa kupimo tudi trajne sveče, ki za gorenje uporabljajo tekoči vosek, ki ga po potrebi dolivamo.

Z omejevanjem prižiganja sveč in uporabo sveč z daljšo življenjsko dobo bomo prispevali k zmanjševanju količine nastalih odpadkov.

Še bolj pomembno od omejevanja uporabe pa je, da se dogorela sveča odloži v ustrezen zabojnik. Na predelavo namreč gredo le ločeno zbrane odpadne sveče, odložene v zabojnike za zbiranje odpadnih nagrobnih sveč, ki so postavljeni na ekoloških otokih ob pokopališčih. Reciklira se lahko kar 90 % materialov, ki gradijo odpadne nagrobne sveče.

Preprečevanje in zmanjševanje količin odpadkov je naša prednostna naloga, ki pa ni lahka, saj  zahteva spremembo našega razmišljanja in tudi navad. Običajno ob nakupovanju  sploh ne razmišljamo o tem, da bodo kupljeni izdelki ali del njih prej ali slej končal med odpadki. 

Noben odpadek ni dober odpadek, tudi če ga je možno predelati, zato spremenimo navade, prižgimo letos eno svečo manj, kupimo svečo z dolgo življenjsko dobo, ločujmo odpadke in omogočimo njihovo predelavo. Odgovornost vseh nas je, da preprečujemo oz. zmanjšujemo nastajanje odpadkov.