Kaj je mikroplastika?

V zadnjih desetih letih smo na svetu proizvedli več plastike kot v vsem prejšnjem stoletju. Najdemo jo že povsod okoli nas. Največkrat je uporabljena za pakiranje hrane, iz nje izdelujemo oblačila, najdemo pa jo celo v kozmetičnih izdelkih kot so zobne paste in pilingi.

Z enim umivanjem obraza s kremo za piling spustimo v vodo 100 000 delcev mikroplastike.

Po drugi strani  pa je odstotek recikliranja plastike na globalni ravni še vedno zelo majhen. Največ odpadne plastike še vedno konča na odlagališčih (80 odstotkov), nekaj se je reciklira, vse preveč pa je konča v morju, kjer se v plavajoče kose plastike nato zapletajo živali in propelerji čolnov. Plavajoče odpadke živali večkrat zamenjajo za hrano. Ob zaužitju večjih količin plastike, dobijo občutek sitosti in zato poginejo zaradi izstradanja. Platiko so našli v več kot 50 odstotkih analiz poginulih želv,  najpogosteje plastične vrečke, ki močno spominjajo na meduze.

Ptiče (albatrose, cevonosce, viharnike…) privlači plastika zaradi vonja, ker oddaja podoben vonj, kot gnijoča morska trava. Od skupno 144 pregledanih morskih ptic jih je kar 82 odstotkov imelo v prebavilih plastiko.

S potovanjem plastike po morju se prenašajo tudi tujerodne vrste.

Plastika se v naravi ne razgradi temveč le razpada na vedno manjše delce. Delce plastike velikosti 300 mikrometrov do 5 milimetrov imenujemo mikroplastika. Ta je postala sodobno onesnaževalo, ki ga je z naraščajočo proizvodnjo plastičnih izdelkov v naravi vedno več.

Foto: Juan Pablo Munoz

Mikroplastika v vodi veže nase obstojna organska onesnaževala, po drugi strani pa v okolje sprošča aditive, dodane plastiki med proizvodnjo. Organizmi delce plastike nehote zaužijejo, s tem pa tudi kemikalije, ki so vezane nanje.

Zelo majhni delci mikroplastike lahko prehajajo iz prebavil v meso živali, kar pomeni, da plastiko jemo že tudi ljudje.

Poleg organskih onesnaževal, se na mikroplastiko dobro vežejo tudi mikroorganizmi, ki tvorijo na delcih tanek sloj-biofilm, na katerem lahko najdemo med drugim tudi patogene bakterije, ki povzročajo bolezni pri vodnih organizmih in ljudeh.

Trenutno ne obstaja na papirju zapisana prepoved o metanju plastičnih izdelkov s kopnega v morje, obstaja le dokument, po katerem se ne smejo v morje metati plastični odpadki s potniških in tovornih ladij.

Raziskava iz leta 2015 je pokazala, da je za več kot polovico plastičnih odpadkov v oceanih odgovornih le pet držav: Kitajska, Indonezija, Filipini, Vietnam, Šrilanka.

Nekatere države so se že zavezale zmanjšati uporabo plastike. Južna Afrika in Kamerun sta uvedla davek na uporabo tankih plastičnih vrečk, nekatere druge afriške države poznajo popolno prepoved uporabe plastičnih vrečk, Mavretanija, Senegal, Slonokoščena obala, Mali, Gana, Kenija, Etiopija, Malavi, Mavricius, Zanzibar in Uganda. Med neafriškimi državami je Bangladeš omenjene vrečke prepovedal že leta 2002, saj so popolnoma zamašile odtoke in povzročile hude poplave v državi.

Za zmanjšanje onesnaženosti okolja lahko naredimo veliko sami, če:

• zmanjšamo uporabo plastičnih izdelkov,
• kupujemo koncentrate in izdelke v večjih pakiranjih,
• kupujemo nepakirano, sveže sadje, zelenjavo in meso,
• uporabljamo nakupovalne vrečke iz blaga ali kartonaste škatle,
• nakupujemo v ZERO WASTE trgovinah, ki prodajajo izdelke brez embalaže,
• pravilno ločujemo odpadno embalažo in jo odlagamo v ekološkem otoku v rumen zabojnik.

Plastičnim izdelkom se le redki lahko odpovedo v celoti. Vsi ostali se moramo potruditi, da uporabo predvsem plastične embalaže čim bolj zmanjšamo. Spremeniti moramo svoje nakupovalne navade in ponudba v trgovinah nam bo sledila. Spremenimo svoje razmišljanje, kupujmo reciklabilne izdelke, kupujmo kvalitetno in kupujmo manj. Nastalo škodo lahko še popravimo.

Vir: rtvslo.si, delo.si