Zabojnik za ostanek odpadkov je premajhen! Ali res?

Zelen zabojnik na ekološkem otoku NI namenjen ne ločenim komunalnim odpadkom temveč ostanku odpadkov. Vanj odlagamo odpadke, narejene iz materialov, ki jih še ni možno predelati v nove izdelke oziroma je njihova predelava ekonomsko neupravičena.

V zabojnik za ostanek sodijo: plenice, higienski vložki, odpadna keramika, porcelan, črepinje razbitega ogledala, gobice za pomivanje posode, krpe, umazana in raztrgana oblačila, zobne ščetke in razne krtačke, britvice, vrečke iz sesalcev, celofan, avdio in video kasete, CD-ji, fotografije, tapete, guma, usnje, mačji pesek, …

Ko pogledamo v zelen zabojnik na ekološkem otoku pa vidimo v njem vse kaj drugega. Največ prostora v njem zaseda odpadna plastična embalaža, ki sodi v rumen zabojnik. Sledijo ji biorazgradljivi kuhinjski odpadki, ki sodijo v rjav zabojnik. Če vsaj ti dve frakciji ustrezno ločimo, ugotovimo da je zelen zabojnik pravzaprav prevelik in ne premajhen.

Če bomo odpadke dosledno zbirali kot ločene frakcije,

bo v zabojnikih za ostanek odpadkov dovolj prostora.  

Ločevanje odpadkov je pomembno zaradi varovanja okolja in ohranjanja naravnih virov ter zmanjševanja stroškov pri ravnanju z odpadki. Če odpadke zbiramo ločeno, omogočamo njihovo ponovno uporabo ali neposredno reciklažo zbranih materialov.

Če pa odpadkov ne ločujemo, mora to namesto nas narediti nekdo drug. Zmotno je mišljenje, da odpadke ločuje komunala. Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina odpadke zbira in vozi v CERO Ajdovščina. Ločene frakcije odpadkov pretovorimo na tovornjake in odpremimo na reciklažo. Ne ločene odpadke iz zelenega zabojnika pa odpremimo na sortiranje, obdelavo in odlaganje v RCERO Ljubljana.

Odpadki iz zelenega zabojnika predstavljajo največji strošek ravnanja z odpadki, zato se moramo potruditi, da v zabojnik za ostanek odpadkov ne odlagamo koristnih odpadkov, ki jih je možno reciklirati (vse vrste embalaže, papir, karton, steklo, biorazgradljivi odpadki, električna in elektronska oprema, gradbeni material, nevarni odpadki, kosovni odpadki…). Tako bomo bistveno zmanjšali količino odpadkov v zelenem zabojniku.

 

   ODPADKI, KI JIH NE SMEMO ODLOŽITI MED OSTANEK ODPADKOV

V pomoč pri ločevanju odpadkov naj vam bodo informacije, ki jih dobite na nalepkah nalepljenih na zabojnike za odpadke, spletni strani www.ksda.si ali na telefonski številki 05 36 59 713, na katero lahko pokličete ob delavnikih od 8:00 do 14:00.

Odlaganje ne ločenih odpadkov v zelen zabojnik za ostanek odpadkov je najdražji način ravnanja z odpadki in tudi najmanj prijazen do okolja. Če odpadke dosledno ločujemo, lahko zmanjšamo porabo naravnih virov in stroške ravnanja z odpadki. A ni to dovolj dober razlog, da začnete takoj?