Tehnična pravila o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Vipava

Na podlagi 12. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Vipava (Uradni list RS, št. 53/2019),  je župan Občine Vipava, Goran Kodelja, 17. septembra 2019 sprejel naslednji dokument št. 007-7/2019-4.

 

 

TEHNIČNA PRAVILA O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI VIPAVA

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

Tehnična pravila o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Vipava (v nadaljnjem besedilu: Tehnična pravila) so sestavni del Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Vipava (Uradni list RS, št. 53/2019; v nadaljnjem besedilu: Odlok).

 

2. člen

Tehnična pravila obsegajo:

• opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,
• tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,
• tipizacijo predpisanih posod za odpadke,
• minimalne standarde za določitev zbiralnic ločenih frakcij in prevzemnih mest,
• pogoje dostopanja do prevzemnih mest z vozili za odvoz odpadkov,
• zbiranje in prevzemanje posameznih vrst odpadkov,
• podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov,
• podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,
• podrobnejšo opredelitev vsebine katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov,
• druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe,
• pogostost prevzemanja odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu,
• normative za obračun količine storitev ravnanja z odpadki za pogodbene in ne pogodbene uporabnike ter ostale uporabnike javne službe,
• način obračunavanja in podrobnosti glede določitve obračunskih količin za posamezne povzročitelje.

 

II. TEHNOLOGIJA RAVNANJA Z ODPADKI

 

3. člen

Opredelitev tehnologije ločenega zbiranja in odvoza odpadkov

 

(1) V Občini Vipava (v nadaljnjem besedilu: občina) se odpadki zbirajo ločeno na več načinov, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov, značilnosti naselij in predpisov, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov, glede na klasifikacijo odpadka.

 

(2) Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov pa odpadke prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki.

 

(3) Izvajalec javne službe zagotavlja prevzemanje odpadkov na naslednjih lokacijah:

• na prevzemnih mestih pri povzročiteljih,
• na skupnih prevzemnih mestih,
• v zbiralnicah ločenih frakcij,
• v premični zbiralnici nevarnih frakcij,
• v zbirnem centru.

 

(4) Zbiranje (prevzem) in prevoz komunalnih odpadkov obsega:  

• ločeno zbiranje odpadne embalaže in papirja (plastične, kovinske in sestavljene, kartonske embalaže, steklene embalaže) v zbiralnicah ločenih frakcij,
• ločeno zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij,
• ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij,  
• ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnem mestu uporabnika,
• ločeno zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov na skupnih zbirnih mestih in na prevzemnem mestu uporabnika,
• ločeno zbiranje zelenega vrtnega odpada po naročilu uporabnika na njegovem prevzemnem mestu in v zbirnem centru,
• ločeno zbiranje kosovnih odpadkov na poziv uporabnika, na njegovem prevzemnem mestu in v zbirnem centru,
• ločeno zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v premični zbiralnici in v zbirnem centru,
• ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč na vseh pokopališčih v občinah,
• zbiranje oziroma prevzemanje vseh ločeno zbranih frakcij odpadkov v zbirnem centru.

 

(5) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se v odvisnosti od tipa zabojnikov in načina prevzema odpadkov, opravlja z različnimi tipi vozil:

• s tovornim smetarskim vozilom za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna 120 l do 1100 l,
• s specialnim tovornim vozilom – nakladalcem, opremljenim s hiabom, za prevzemanje odpadkov v zvonastih zabojnikih volumna 1,2 do 1,8 m³,
• s specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevoz odpadkov v 5 m3 do 16 m³, kontejnerjih,
• s poltovornim vozilom, s kombijem.

 

4. člen

Tipizacija predpisanih posod za odpadke

 

(1) Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v tipizirane posode, ki imajo certifikat, da so narejene skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke.

 

(2) Na območju občine se za posamezne vrste odpadkov uporabljajo naslednje velikosti in oblike posod:

• za zbiranje papirja, kartona in embalaže iz papirja in kartona: zabojnik 120 l, 240 l, 1100 l,  
•  za zbiranje embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov: zabojnik 120 l, 240 l, 360 l, 900 l, 1100 l,
• za zbiranje steklene embalaže: zvon volumna 1200 l, 1800 l,
• za zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov: zabojnik 120 l, 240 l,
• za zbiranje zelenega vrtnega odpada: 120 l, 900 l,
• za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov: zabojnik 120 l, 240 l, 500 l, 1100 l,
• za zbiranje odpadnih nagrobnih sveč: 240 l, 900 l,1100 l.

 

• 120 l – 360 l zabojniki so dvokolesni, prazni se jih v smetarsko vozilo.
• 1100 l  zabojniki so štirikolesni, z dvema zavorama na sprednjih kolesih, stranskimi dvižnimi čepi in nožnim odpiralom pokrova. Zabojnik ima raven pokrov brez odprtin ali z ustreznimi odprtinami glede na vrsto frakcije odpadka, ki se zbira v zabojniku.  Zabojnike se prazni v smetarsko vozilo.
• 1200 l – 1800 l posode so zvonaste oblike, na sprednji strani so odprtine z loputami. Zvonovi so prirejeni za praznjenje z avtodvigalom (HIAB-om), preko vrat na dnu, v kontejner, ki je nameščen na samonakladalnem vozilu.

 

(3) Izvajalec praviloma za potrebe gospodinjstev v breme javne službe nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje.

 

(4) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost in so večji povzročitelji odpadkov, so dolžni sami nabaviti, namestiti, vzdrževati in obnavljati zabojnike za odpadke.

 

5. člen  

Označevanje predpisanih posod

 

(1) Posode za posamezno frakcijo odpadka so prepoznavne po svoji karakteristični kombinaciji barv:

• za papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo: zabojnik zelene barve s pokrovom MODRE BARVE,
• za mešano embalažo (plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo): zabojnik zelene barve s pokrovom RUMENE BARVE,
• za stekleno embalažo: zvon zeleno – BELE barve,
• za biološko razgradljive kuhinjske odpadke: zabojnik RJAVE barve v celoti ali zelene barve z rjavim pokrovom,
• za mešane komunalne odpadke: zabojnik v celoti ZELENE barve,
• za odpadne nagrobne sveče: zabojnik zelene barve s pokrovom RDEČE barve, na katerem sta dve odprtini.

 

(2) Posode so opremljene z nalepkami na katerih je napisano ime frakcije odpadka, ki se zbira v posodi, kaj spada v posodo in kaj v posodo na sodi. Običajno so nalepke na sprednji strani zabojnika, po potrebi pa na pokrovu zabojnika. Poimenovanja frakcij odpadkov na nalepkah na ustreznih zabojnikih je naslednje:

• PAPIR 
• EMBALAŽA
• STEKLO
• BIORAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI
• OSTANEK ODPADKOV (ki se zbirajo kot mešani komunalni odpadki)
• ODPADNE NAGROBNE SVEČE

Na pokrovu zabojnika so lahko nalepljene tudi dodatne nalepke, ki uporabnike še dodatno opozarjajo na pravilno ravnanje z odpadkom.  

 

 

III. MINIMALNI STANDARDI ZA DOLOČITEV ZBIRALNIC IN PREVZEMNIH MEST 

 

6. člen

Zbiralnice ločenih frakcij – ekološki otoki

 

(1) Izvajalec javne službe v zbiralnici zbira:

• odpadni papir in karton,
• odpadno embalažo iz papirja in kartona,
• odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov,
• odpadno embalažo iz stekla,
• biorazgradljive kuhinjske odpadke
• mešane komunalne odpadke.

 

(2) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov povzročiteljem komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki.

 

(3) Javne zbiralnice lahko na podlagi dogovora z izvajalcem javne službe uporabljajo tudi  povzročitelji odpadkov iz dejavnosti, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki.

 

(4) Zbiralnica je namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe.

 

(5) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je na vsakih 300 prebivalcev zagotovljena najmanj ena zbiralnica ločenih frakcij.

 

(6) Lokacije zbiralnic določi občina v sodelovanju z izvajalcem javne službe in krajevno skupnostjo.

 

(7) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti fizičnih ali pravnih oseb, če je tako dogovorjeno z lastniki.

 

(8) Stroški ureditve zbiralnic se financirajo iz sredstev proračuna občine.

 

(9) Povzročitelji odpadkov iz dejavnosti, ki poslujejo v samostojnih poslovnih objektih,  morajo na funkcionalnem zemljišču objekta postaviti lastne zbiralnice komunalnih odpadkov za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov (ostanka odpadkov), bioloških odpadkov, papirja in papirne ter kartonske embalaže, embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov ter steklene embalaže.  

 

V primeru, da v dejavnosti določena frakcija odpadkov nastaja v minimalni količini, se povzročitelj odpadkov in izvajalec javne službe lahko pisno dogovorita za souporabo javne zbiralnice.

 

V primeru, da povzročitelj predaja komunalno embalažo ali biološke odpadke direktno pooblaščenim zbiralcem, mora na zahtevo izvajalca javne službe, dostaviti pogodbo ali dogovor o predaji odpadkov v nadaljnje ravnanje.

 

(10) Oprema v zbiralnicah mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo uporabniki smejo odložiti v zabojnik.

 

(11) Iz zbiralnic se zagotavlja prevoz ločenih frakcij v zbirni center.

 

7. člen 

Prevzemna mesta komunalnih odpadkov

 

(1) Prevzemno mesto v skupni rabi je praviloma na javni površini. Če prevzemnega mesta zabojnikov v skupni rabi ni možno urediti na javni površini, se ga uredi na privatni površini, ki se jo odkupi ali vzame v najem.

 

(2) Prevzemno mesto v individualni rabi je prostor, na katerega uporabniki postavijo zabojnike za zbiranje odpadkov za namen praznjenja. Nahaja se na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta.

 

(3) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti tehničnih – fizičnih ovir, ki bi izvajalcu ovirale prevoz zabojnikov od prevzemnega mesta do mesta praznjenja (npr. neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, ograje, žive meje, robniki, korita, parkirana vozila ipd.). Površina prevzemnega mesta mora biti ravna in tlakovana. Prevzemno mesto mora biti urejeno tako, da so zabojniki zavarovani pred vplivi močne burje.

 

(4) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih.

 

(5) V redko poseljenih goratih predelih občine z razpršeno gradnjo ter v primerih, ko na določenih lokacijah ali območjih ni mogoče varno dostopati v vseh vremenskih razmerah, izvajati odvoza zaradi otežene dostopnosti, neekonomičnosti  ali drugih nevarnosti, se prevzemno mesto zagotovi na ustreznih mestih blizu odcepov lokalnih oziroma državnih cest. 

 

(6) Lastnik prevzemnega mesta je v primeru težav z dostopanjem do prevzemnega mesta zaradi parkiranih vozil, dolžan prevzemno mesto opremiti z ustrezno prometno signalizacijo za prepoved parkiranja. 

 

(7) Za zbirno mesto, ki je hkrati prevzemno mesto, veljajo določila za prevzemno mesto.

 

(8) Pogoji za prevzemna mesta veljajo tudi za prevzemanje odpadkov iz zbiralnic.    

 

8. člen

Začasna prevzemna mesta

 

Če je zaradi popolne ali delne zapore ceste izvajalcu zbiranja onemogočen odvoz odpadkov z območja zapore, se morata izvajalec zbiranja in investitor dogovoriti o načinu začasnega prepuščanja odpadkov s strani povzročiteljev odpadkov. Investitor mora na svoje stroške zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter o tem obvestiti izvajalca zbiranja in povzročitelje odpadkov.

 

 

9. člen

Pogoji dostopanja do zbiralnic in ostalih prevzemnih mest  

 

(1) Zbiralnice ločenih frakcij in prevzemna mesta za odpadke morajo biti na lokacijah, ki so dostopne vozilom za neoviran in varen prevzem odpadkov v vseh vremenskih razmerah in smejo biti oddaljene največ 5 m od mesta praznjenja zabojnika oziroma transportne poti vozila za odvoz odpadkov. Profil transportne poti mora biti širok vsaj 3 m in imeti vsaj 4 m svetle višine.

 

(2) Če je dostopna pot do prevzemnega mesta ožja ali ni urejena na način, ki omogoča varno vožnjo in obračanje komunalnega vozila, je izvajalec ni dolžan vključiti med transportne poti.

 

(3) Veje dreves ali drugih rastlin ne smejo ovirati prehoda komunalnemu vozilu, kar morajo zagotoviti lastniki zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest. Če tega na poziv izvajalca zbiranja ne storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec zbiranja oziroma vzdrževalec dostopne poti.

 

(4) Prometna površina do prevzemnega mesta mora prenesti osne obremenitve komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste.

 

(5) Slepa cesta ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke T z najmanjšim zunanjim radijem 6,6 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako varno. Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali krivini, mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je najmanjši radij 3,0 m in je zagotovljena preglednost križišča.

 

(6) Transportne poti morajo biti določene na način, da izvajalec ne krši cestno prometnih predpisov.

 

10. člen

Načrtovanje prevzemnih mest za odpadke

 

Načrtovalci, projektanti in izdelovalci projektne dokumentacije in investitorji, morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovah zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe Odloka, teh Tehničnih pravil ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca, na osnovi pridobitve projektnih pogojev in mnenj oziroma smernic.

 

11. člen

Vzdrževanje reda in čistoče na prevzemnih mestih in v zbiralnicah

 

(1) Uporabniki so s pravilnim ravnanjem z odpadki dolžni skrbeti za red in čistočo na zbirnih mestih, prevzemnih mestih in v zbiralnicah ter na dovoznih poteh do teh mest.

 

(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti.

 

(3) Uporabniki ne smejo prepuščati komunalnih odpadkov ob zabojnikih oziroma na njih, razen v primeru, če izpade redni prevzem odpadkov in v primeru, če v zabojniku ni dovolj prostora za odpadke.

 

(4) Uporabniki so dolžni z zabojniki skrbeti kot dober gospodar ter s pravilnim odlaganjem odpadkov skrbeti za njihovo čistočo.

 

(5) Prevzemno mesto oziroma zbiralnico na funkcionalni površini objekta, je dolžan vzdrževati in čistiti povzročitelj odpadkov.  

 

(6) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta oziroma zbiralnice ter ne poškoduje zabojnikov. V primeru, da izvajalec ob prevzemu odpadkov onesnaži mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti.

 

 

IV. ZBIRANJE IN PREVZEMANJE POSAMEZNIH VRST ODPADKOV

 

12. člen

Mešani komunalni odpadki

 

(1) Odpadke, ki ostanejo po izločitvi odpadkov, ki jih je obvezno zbirati ločeno, imenujemo ostanek odpadkov. Po klasifikaciji odpadkov se ti odpadki zbirajo kot mešani komunalni odpadki v namenskih tipiziranih zabojnikih.

 

(2) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov se izvaja:

• na prevzemnih mestih povzročiteljev,
• na skupnih prevzemnih mestih na določenem območju,
• v zbiralnicah ločenih frakcij.

 

(3) V zabojniku za mešane komunalne odpadke se zbirajo: plenice, higienski vložki, mačji pesek, kasete, filmi, fotografije, porcelan, keramika, glineni izdelki, ogledala, navadne žarnice, lepilni trakovi, nalepke, igrače, odpadni tekstil, krpe, spužve, odpadna obutev, usnje, kemični svinčniki, šiviljski odpadki, gumijasti izdelki, pluta, usnje ipd.

 

(4) Ne glede na to, lahko izvajalec javne službe pri uporabniku, ki je izvirni povzročitelj teh odpadkov iz dejavnosti, prevzema mešane komunalne odpadke pogosteje, če se tako dogovorita.

 

(5) Mešane komunalne odpadke se odvaža na pretovorno postajo v Center za ravnanje z odpadki Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: CERO Ajdovščina), od tam pa se ga odda v obdelavo in odlaganje pooblaščenemu koncesionarju.  

 

13. člen

Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki

 

(1) Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki se zbirajo v namenskih tipiziranih zabojnikih, ki so nameščeni:

• v zbiralnicah ločenih frakcij,
• na posameznih skupnih prevzemnih mestih v dogovoru z določenimi znanimi uporabniki.

 

(2) V zabojniku za biološke odpadke se zbirajo:

vsakršni ne tekoči ostanke hrane iz kuhinje (vključno z mesom in kostmi), pokvarjeni živilski izdelki brez embalaže, ostanki mlečnih izdelkov, ostanki sadja in zelenjave, čajne vrečke, kavna gošča in kavni filtri, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov, koščice in peške sadja, ogrizki, rezano cvetje, odmrle sobne rastline, stara zemlja lončnic, umazan, moker papir, papirnate brisače, papirnate serviete in robčki, onesnažene papirnate vrečke, lasje, ostriženi nohti, dlaka domačih živali, prah iz sesalnika, cigaretni ogorki, iztrebki hišnih ljubljenčkov, lesni pepel brez žerjavice, obvezno pogašen. 

 

(3) Biološke odpadke se v zabojnike odlaga oziroma strese brez plastičnih vrečk. Po potrebi se uporabi papirnato ali biorazgradljivo vrečko ali odpadke zavije v papir.

 

(4) Biološke odpadke se odvaža v kompostarno v okviru CERO Ajdovščina.

 

(5) V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki lahko gospodinjstva sama zagotovijo predelavo biološko razgradljivih odpadkov z lastnim kompostiranjem.

Uporabnik prijavi kompostiranje izvajalcu javne službe preko obrazca »Izjava o kompostiranju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada«, ki je dostopen na uradni spletni strani izvajalca gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine, KSD d.o.o. Ajdovščina, Goriška cesta 23 B, 5270 Ajdovščina ali na sedežu podjetja.

Gospodinjstvu, ki ima kompostnik in kompostira v skladu s predpisi, izvajalec ne obračuna storitve zbiranja biološko razgradljivih odpadkov. Oprostitev se izvede prvo obračunsko obdobje po prejemu izjave o kompostiranju.

Pri povzročitelju izvaja nadzor hišnega kompostiranja izvajalec javne službe in občinski  inšpekcijski organ. 

 

(7) V več stanovanjskih stavbah so gospodinjstva oproščena plačila storitve ravnanja z biološkimi odpadki samo v primeru, da vsa gospodinjstva predložijo izvajalcu izjavo o kompostiranju in da vsako gospodinjstvo razpolaga s svojim hišnim kompostnikom.

 

14. člen

Odpadna embalaža

 

(1) Odpadna embalaža obsega papirnato in kartonsko embalažo, plastično embalažo skupaj s kovinsko in sestavljeno embalažo ter stekleno embalažo. Embalaža se zbira v namenskih tipiziranih zabojnikih, ki so nameščeni v zbiralnicah ločenih frakcij odpadkov.

 

(2) Prepuščanje embalaže v zbiralnici se definira kot sistem od vrat do vrat, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določenim znanim uporabnikom.

 

(3) V zabojniku za papir in kartonsko embalažo se zbirajo:

odpadni papir in karton, časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, lepenka, kartonska embalaža.

 

(4) V zabojniku za plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo se zbirajo:

plastenke pijač in živil, plastenke čistil, pralnih sredstev, šamponov, tekočih mil ipd., plastične vrečke in folije, plastični lončki in kozarci, plastična embalaža živil, pločevinke pijač, živil in konzerve, sestavljena embalaža - tetrapak, plastični in kovinski zamaški, manjše količine embalaže iz stiropora.

 

(5) V zabojniku za stekleno embalažo se zbirajo:

prazne steklenice in kozarci živil, pijač, kozmetike in zdravil ter vsa ostala steklena embalaža vseh barv brez pokrovov in zamaškov.

 

(6) Izvajalec odvaža embalažo v začasno skladiščenje v CERO Ajdovščina od koder se jo odda pooblaščenim prevzemnikom.  

 

15. člen

Odpadne nagrobne sveče

 

(1) Odpadne nagrobne sveče so komunalni odpadki s številko odpadka 20 02 03 iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami.

 

(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno prevzemanje nagrobnih sveč z javnih površin (ob spomenikih in drugih javnih obeležjih) ter pri upravljavcih pokopališč.

Sveče se zbirajo v tipiziranih zabojnikih. Zabojniki so nameščeni na vseh pokopališčih v občinah. Nameščen je po en zabojnik, na večjih pokopališčih pa po dva ali več zabojnikov.

Zabojnik je opremljen z nazivnim napisom ODPADNE NAGROBNE SVEČE in z ilustracijo sveč.

 

(3) Zabojnike se prazni v smetarsko vozilo, ki odpadne nagrobne sveče odvaža v CERO Ajdovščina, od koder se jih odda pooblaščenemu prevzemniku.

 

16. člen

Kosovni odpadki

 

(1) Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na poziv uporabnika na podlagi telefonskega klica ali oddane naročilnice, na prevzemnem mestu povzročitelja.

 

(2) Na prevzemnih mestih se prevzemajo naslednje vrste kosovnih odpadkov:

pohištvo, les, oblazinjeno pohištvo, gospodinjski aparati, bela tehnika, vzmetnice, kopalniška oprema in drugi kosovni odpadki iz gospodinjstev. Odpadke večjih dimenzij (razen odpadne električne in elektronske opreme) se pred oddajo razstavi na več kosov tako, da zavzamejo čim manjši volumen.

 

(3) Vsakemu gospodinjstvu, ki je vključeno v reden odvoz komunalnih odpadkov pripada 1 krat letno odvoz kosovnih odpadkov v skupni količini 2 m³.

Uporabnik je dolžan kosovne odpadke pripraviti na svojem prevzemnem mestu, ki omogoča dostop vozilu za prevzem odpadkov.

Kosovne odpadke se na prevzemnem mestu povzročitelja prevzema s samonakladalnim vozilom, na katerem je nameščen 7 m³ - 11 m³ kontejner ali s poltovornim vozilom.

 

(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo in oddajo v Zbirnem centru.

 

(5) Odvoz kosovnih odpadkov, ki so količinsko večji od 2 m³ se izvaja kot odvoz odpadkov po naročilu in se obračuna po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.

 

(6) Kosovne odpadke se iz CERO Ajdovščina odda pooblaščenim prevzemnikom.

 

17. člen

Nevarni odpadki

 

(1) Pri ravnanju z nevarnimi odpadki imajo njihovi povzročitelji možnost, da jih prepustijo izvajalcu javne službe:

• v premični zbiralnici nevarnih odpadkov,
• v zbirnem centru.

 

(2) Nevarni odpadki se zbirajo v premični zbiralnici. Izvajalec javne službe mora najmanj 7 dni pred ločenim zbiranjem v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov in gospodinjstvom poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo uporabo. 

 

(3) Izvajalec zbiranja mora v naseljih, ki imajo 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje  nevarnih frakcij iz gospodinjstev najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km², pa najmanj 2 x letno.

 

(4) V premični zbiralnici se v skladu s predpisi prevzemajo naslednje vrste komunalnih odpadkov:

1. Nevarni komunalni odpadki:

embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi, kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden porozen oklep, vključno s praznimi tlačnimi posodami, topila, kisline, alkalije, fotokemikalije, pesticidi, olja in maščobe, ki niso navedeni pod 20 01 25, barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi, čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi, citotoksična in citostatična zdravila, baterije in akumulatorji, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 ter nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje.

2. Nenevarni odpadki:

jedilno olje in maščobe, barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, čistila, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, zdravila, baterije in akumulatorji.

3. Zelo majhna OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.

 

(5) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke, predhodno stehtane, oddati pooblaščenim prevzemnikom v nadaljnje ravnanje.

 

18. člen

Zeleni vrtni odpad

 

(1) Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov: odpadne veje, trava in listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje ipd., razen odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine.

 

(2) Uporabniki iz gospodinjstva so dolžni zeleni vrtni odpad kompostirati.

 

(3) Če uporabnik ne kompostira zelenega vrtnega odpada, ima možnosti, da:

• odda zeleni vrtni odpad v zbirnem centru,
• vzame v najem kolesni zabojnik za zbiranje zelenega vrtnega odpada in po veljavnem ceniku plačuje storitev zbiranja,
• naroči odvoz zelenega vrtnega odpada, ki se obračuna po veljavnem ceniku.

 

(4) Zeleni vrtni odpad se odvaža v kompostarno v okviru CERO Ajdovščina. 

  

19. člen

Zbiranje in odvoz odpadkov po naročilu povzročitelja

 

(1) Povzročitelji odpadkov, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov lahko proti plačilu naročijo odvoz odpadkov z njihovega odjemnega mesta. Odvoz se obračuna po veljavnem ceniku.

 

(2) Po naročilu se običajno odvažajo: kosovni odpadki, zeleni vrtni odpad, gradbeni odpadki, azbest cementna kritina.

 

(3) V primeru nastalih povečanih količin odpadkov, se po naročilu odpelje tudi ločeno zbrane  frakcije odpadkov, ki se zbirajo in prevzemajo v rednem odvozu komunalnih odpadkov.

 

20. člen

Zbiranje drugih odpadkov

 

(1) Izvajalec omogoča povzročiteljem odpadkov, v okviru možnosti, tudi oddajo nekaterih odpadkov, za katere ni zakonsko predpisano zbiranje na prevzemnih mestih oziroma v zbiralnicah, kot na primer:

• zbiranje oblačil,
• zbiranje odpadnih kartuš, tonerjev in malih baterij,
• zbiranje odpadne male električne in elektronske opreme.

 

(2) Odpadki se zbirajo v zbiralnikih, ki so nameščeni na javnih krajih na lokacijah, ki so  dostopne večjemu številu uporabnikov. Lokacije zbiralnikov so objavljene na spletni strani izvajalca.

 

(3) Uporabniki lahko tovrstne odpadke oddajajo tudi v zbirnem centru.

 

 

V. PODROBNEJŠI POGOJI PREPUŠČANJA KOMUNALNIH ODPADKOV V ZBIRNEM CENTRU

 

21. člen

Zbirni center

 

(1) Zbirni center je namenjen za prepuščanje odpadkov vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z  odpadki na območju občine. Nahaja se v okviru CERO Ajdovščina.

 

(2) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec javne službe.

 

(3) Zbirni center mora biti zgrajen, urejen in opremljen v skladu z zahtevami iz državnih predpisov, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.

 

(4) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da:

• uporabniki lahko prepustijo odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in
• se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici.  

 

(5) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.

 

(6) Izvajalec mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje.

 

(7) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v zabojnike, ki so ustrezno označeni s klasifikacijsko številko in nazivom odpadka.

 

(8) V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov:

• papir, karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti,
• plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
• les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
• odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
• steklo vseh oblik in velikosti vključno z odpadno embalažo iz stekla,
• embalaža iz tekstila,
• embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,
• kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi tlačnimi posodami,
• izrabljene gume,
• biološki odpadki,
• oblačila in tekstil,
• jedilno olje in maščobe,
• odpadne nagrobne sveče,
• topila,
• kisline,
• alkalije,
• fotokemikalije,
• pesticide,
• fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
• zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,
• jedilno olje in maščobe,
• barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
• čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
• zdravila,
• baterije in akumulatorji,
• odpadna električna in elektronska oprema,
• kosovni odpadki,
• izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, do 50 kg.

 

V zbirnem centru lahko izvajalec javne službe zagotavlja tudi brezplačen prevzem manjših količin odpadkov iz gospodinjstev, kot so:

• zemlja, kamenje in mineralni gradbeni odpadki (opeka, omet, strešniki, kosi betona, cement, keramične ploščice…)  količinsko največ do 3500 kg letno na gospodinjstvo,
• azbest cementni gradbeni odpadki, količinsko do 500  kg letno na gospodinjstvo,
• klavnični odpadki v količinah primernih za gospodinjstvo.  

 

(9) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o dejanju obvesti medobčinsko inšpekcijo.

 

22. člen

Pogoji prepuščanja odpadkov uporabnikov iz gospodinjstev

 

(1) Prepuščanje ločenih frakcij odpadkov v zbirnem centru je za uporabnike iz gospodinjstev, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov, brezplačno. Omejitev količine velja le za prevzem gradbenih odpadkov, azbest cementnih gradbenih odpadkov in klavničnih odpadkov.

Količine odpadkov, ki presegajo določen normativ, izvajalec zaračuna uporabniku po veljavnem ceniku.   

 

(2) Ob vsakem dovozu izvajalec evidentira vstop na območje zbirnega centra, po potrebi pregleda vrsto pripeljanih odpadkov in uporabnika usmeri na mesto odložitve odpadkov.

Na zahtevo izvajalca se mora uporabnik identificirati z veljavnim osebnim dokumentom. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.   

 

(3) Če uporabniki iz gospodinjstev pripeljejo v zbirni center mešane komunalne odpadke brez ločevanja, jih morajo predhodno razvrstiti po frakcijah skladno z navodili izvajalca. V primeru, da jih oddajo brez razvrščanja po frakcijah, jim izvajalec obračuna ročno sortiranje odpadkov po veljavnem ceniku.

 

(4) Pri oddaji azbest cementnih odpadkov je potrebno upoštevati pravila:

• odpadek mora biti zložen na paleto do višine največ 1 meter,
• paleta mora biti z vseh strani ovita s plastično folijo.

 

23. člen  

Pogoji prepuščanja odpadkov uporabnikov iz dejavnosti

 

(1) Uporabniki iz dejavnosti lahko prepuščajo odpadke v zbirnem centru, če so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov.

 

(2) Uporabniki iz dejavnosti lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo le tiste vrste odpadkov, za katere tako določa državni predpis, vse ostale odpadke pa oddajo po veljavnem ceniku za prevzem in obdelavo odpadkov v CERO Ajdovščina.

 

(3) Če uporabnik odda odpadke brez razvrščanja po frakcijah, se odpadek prevzame kot mešani ne sortirani odpadek.

 

(4) Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe.

Za sklenitev dogovora mora uporabnik iz dejavnosti imeti na naslovu izvajanja dejavnosti urejeno zbirno/prevzemno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov.

 

(5) Vsak uporabnik / povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, izvajalec pregleda in stehta odpadke. Na zahtevo izvajalca se mora uporabnik identificirati z veljavnim osebnim dokumentom. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.   

 

24. člen

Urnik obratovanja zbirnega centra

 

(1) Povzročitelji odpadkov lahko odložijo odpadke v zbirnem centru le v času obratovanja po naslednjem urniku:

 

Ponedeljek:                       7:00 – 17:00

Torek, sreda, četrtek:        7:00 – 15:00

Petek:                                7:00 – 17:00

Sobota:                              8:00 – 15:00 

Nedelja in prazniki:            zaprto

 

V času dežurstva, v ponedeljek in petek med 15:00 in 17:00 uro ter v soboto med 8:00 in 15:00 uro, je zbirni center odprt izključno za uporabnike iz gospodinjstev. Uporabniki iz dejavnosti lahko odpadke oddajajo med delavniki od 7:00 do 15:00 ure.

 

 

(2) Obratovalni čas zbirnega centra določi izvajalec v dogovoru z občino.

 

 

VI. VSEBINA KATASTRA ZBIRNIH IN PREVZEMNIH MEST, ZBIRALNIC IN ZBIRNIH CENTROV

 

25. člen

Vsebine katastra

 

(1) Izvajalec javne službe vodi, v obliki elektronske baze podatkov, kataster, ki obsega:

• kataster zbirnih / prevzemnih mest,
• kataster skupnih prevzemnih mest,
• kataster zbiralnic ločenih frakcij.

 

(2) Kataster zbirnih / prevzemnih mest, vsebuje naslednje podatke:

• ime in priimek ter naslov uporabnika nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva) oziroma ime in sedež drugih povzročiteljev,
• število uporabnikov, ki gravitirajo na odjemno mesto (pri gospodinjstvu število članov gospodinjstva),
• vrste odpadkov, ki jih uporabniki zbirajo,
• velikost in število zabojnikov po vrstah odpadkov,
• podatek o tem ali uporabniki iz gospodinjstev kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku,
• lokacijo prevzemnega mesta (Gauss – Krügerjeve koordinate),
• podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki (stanovanjski, počitniški, turistični, poslovni, proizvodni inp.)

 

(3) Kataster zbiralnic ločenih frakcij vsebuje:

• številko zbiralnice ločenih frakcij,
• naziv zbiralnice ločenih frakcij,                                                                                                              
• vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici,
• velikost zabojnikov po vrstah odpadkov,
• lokacijo zbiralnice ločenih frakcij (Gauss – Krügerjeve koordinate).

 

 

VII. DRUGI POGOJI GLEDE MINIMALNIH OSKRBOVALNIH STANDARDOV, KI SO POTREBNI ZA RAVNANJE Z ODPADKI SKLADNO S PREDPISI IN NEMOTENO OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE

 

26. člen

Javne prireditve, čistilne akcije in začasna prodajna mesta

 

(1) Organizator javne prireditve, ki se odvija v zaprtih prostorih ali na prostem, mora o prireditvi obvestiti izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, najmanj 7 dni pred njenim začetkom. Pri prijavljanju prireditve mora pisno predložiti naročilo za najem zabojnikov in zagotoviti zbirno mesto odpadkov v okviru prireditvenega prostora, skladno s temi Tehničnimi pravili.

 

(2) Izvajalec javne službe in organizator prireditve v sodelovanju določita vrsto in število zabojnikov po frakcijah odpadkov, ki se bodo zbirali ločeno. Minimalna količina odpadkov za katere izvajalec zagotavlja storitev s postavljanjem zabojnikov, je 240 l za posamezno ločeno frakcijo odpadkov. V primeru, da je zaradi vrste prireditve količina odpadkov manjša, lahko izvajalec javne službe organizatorju odobri uporabo javne zbiralnice ločenih frakcij odpadkov.  

 

(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva za svoje biološko razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, zagotoviti  ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

 

(4) Po končani prireditvi na prostem mora organizator najkasneje do 7.00 ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti. Enako velja tudi v primeru, če je prireditev v zaprtem prostoru in se pričakuje večje onesnaženje na prostem v okolici prireditvenega prostora.

 

(5) Organizator javne prireditve mora po koncu prireditve zbrane odpadke prepustiti izvajalcu javne službe zbiranja, ta pa jih mora prevzeti na mestu prireditve najkasneje naslednji delovni dan po njenem zaključku.

 

(6) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi med javno prireditvijo, vključno z nabavo, najemom, postavitvijo, uporabo zabojnikov in odvozom odpadkov ali uporabo javne zbiralnice, nosi organizator javne prireditve in se obračunajo skladno z veljavnim cenikom izvajalca zbiranja.

 

(7) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu zbiranja najmanj 8 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o načinu izvedbe akcije in   odvozu odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.

 

(8) Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih se morajo za obdobje izvajanja dejavnosti z izvajalcem javne službe dogovoriti o načinu zbiranja odpadkov.

 

27. člen

Postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij

 

(1) Izvajalec ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanja prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter dajanje soglasij.

 

(2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega:

• podatke o vlagatelju,
• podatke o investitorju,
• podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča,
• podatke o projektantu in projektu in
• predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti.

 

(3) Obvezna vsebina soglasja obsega:

• podatke o vlagatelju,
• podatke o investitorju,
• podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča in
• mnenje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave.

 

28. člen

Gradbišča

 

(1) Investitorji in izvajalci gradbenih in drugih del na gradbiščih, so tudi uporabniki po teh Tehničnih pravilih. Izvajalcu storitev morajo pisno predložiti naročilo za najem zabojnikov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in zagotoviti prevzemno mesto odpadkov v okviru gradbišča, skladno s temi Tehničnimi pravili.

 

(2) Stroške ravnanja z odpadki nastalimi na gradbišču, vključno z dostavo in najemom zabojnikov ter odvozom odpadkov, nosi investitor oziroma izvajalec del na gradbišču in se obračunajo skladno z veljavnim cenikom izvajalca zbiranja.

 

29. člen

Obveščanje in osveščanje uporabnikov

 

(1) Izvajalec javne službe uporabnike obvešča o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru.

Oblike obveščanja so naslednje:

• navodila za ločevanje odpadkov v pisni obliki in na spletni strani izvajalca javne službe,
• obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih,
• ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih.

 

(2) Izvajalec javne službe uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obvešča o:

• lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je mogoče prepuščati odpadke,
• vrstah odpadkov, ki se prepuščajo na prevzemnih mestih, v zbiralnicah, v premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih,
• vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki,
• prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo,
• prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico,
• drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov.

                                            

(3) Izvajalec javne službe z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanja z:

• ločenim zbiranjem odpadkov v skladu s to uredbo, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja,
• hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, pred njihovim prepuščanjem,
• pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru,
• načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način in
• tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki.

 

30. člen

Pogostost pranja zabojnikov za odpadke

 

(1) Izvajalec izvaja čiščenje lastnih zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov najmanj 1 krat letno. Zabojnike za ostale frakcije se izvaja skladno z dejanskimi potrebami.

Čiščenje s pranjem se izvaja na terenu s pralnim vozilom ali s pralno napravo na sedežu podjetja.

 

(2) Čiščenje zabojnikov na individualnih prevzemnih mestih je dolžan čistiti uporabnik storitev javne službe.

 

31. člen 

Čiščenje zbiralnic

 

Izvajalec izvaja redno čiščenje zbiralnic, ki jih ima v upravljanju, najmanj enkrat mesečno. Pogostejše čiščenje se izvaja po potrebi oziroma v zbiralnicah, ki so bolj obremenjene.

 

32. člen

Pogostost prevzemanja odpadkov

 

(1) Pogostost prevzemanja posamezne frakcije odpadkov izvajalec določa na podlagi predpisane minimalne pogostosti ter potreb po pogostejšem prevzemanju na posameznih območjih naselij.

 

Izvajalec prevzema:

- papirno in kartonsko embalažo enkrat tedensko in najmanj enkrat na 14 dni,

- embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov enkrat tedensko in najmanj enkrat na 14 dni,

- embalažo iz stekla enkrat mesečno,

- biološke odpadke enkrat tedensko ter enkrat na 14 dni od oktobra do marca v manj obremenjenih zbiralnicah in najmanj enkrat na 3 tedne od oktobra do marca na območjih, kjer uporabniki večinoma hišno kompostirajo,

 

- mešane komunalne odpadke (ostanek komunalnih odpadkov) enkrat tedensko v zbiralnicah in najmanj enkrat mesečno na individualnih prevzemnih mestih,

- kosovne odpadke enkrat v koledarskem letu na poziv uporabnika iz gospodinjstva, v skupni količini do 2 m³ ,

- nevarne odpadke enkrat do dvakrat v koledarskem letu v vseh krajevnih skupnostih,

- odpadne sveče v dogovoru z upravljavcem pokopališča. 

 

(2) Letna količina vseh odpadkov vpliva tudi na urnike prevzemanja posameznih vrst odpadkov. Urniki se zaradi usklajevanja med posameznimi frakcijami in optimizaciji vozne poti po potrebi spreminjajo, izvajalec jih objavlja na svoji spletni strani.

Sprememba urnikov prevzemanja odpadkov v zbiralnicah in na skupnih zbirnih mestih ne vpliva na uporabnike, ker se uporabnikom zagotavlja razpoložljiv prostor v zabojnikih ne glede na urnik praznjenja zabojnikov.

O spremembi urnika pri individualnem prevzemu odpadkov se uporabnike pisno obvesti.

 

(3) Nadomeščanje praznikov in dela prostih dni pri zbiranju komunalnih odpadkov:

Prazniki in dela prosti dnevi, ki sovpadajo z delovnimi dnevi v tednu, se praviloma nadomeščajo s prvim delovnim dnem po prazniku oz. dela prostem dnevu. Če to ni mogoče, se praznik oziroma dela prost dan nadomešča dan prej ali najbližjo soboto.

V primeru potrebe lahko izvajalec delo opravlja kot običajno tudi na praznike in dela proste dneve.  

 

33. člen

Reklamacije

 

(1) Uporabnik storitev zbiranja komunalnih odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitev in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej poda po telefonu ali osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti.

 

(2) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi

pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o rešitvi reklamacije.

 

(3) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa.

 

34. člen

Prekinitev izvajanja storitev

 

(1) Uporabniku iz dejavnosti, ki zamuja s plačili računov, lahko izvajalec pošlje pisni opomin pred prekinitvijo izvajanja storitev in mu postavi rok za plačilo. Če uporabnik iz dejavnosti kljub opominu zapadlih računov ne plača v roku, navedenem v opominu, lahko izvajalec s prvim dnem naslednjega meseca prekine z izvajanjem storitev in odpelje opremo, če jo je uporabnik iz dejavnosti imel v najemu, ter začne ali nadaljuje s postopkom prisilne izterjave dolga.

 

(2) Prekinitev izvajanja storitev zbiranja odpadkov traja toliko časa, da uporabnik iz dejavnosti plača vse zapadle račune s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in vse druge stroške, ki so nastali pri izvajalcu zaradi izterjave neplačanih računov.

 

(3) O prekinitvi izvajanja storitev izvajalec obvesti občinski inšpekcijski organ.

 

35. člen

Vizualna kontrola

 

(1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov izvaja vizualno kontrolo na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru. V primeru ugotovljenih neskladnosti o tem opozori povzročitelja.

Če povzročitelj tudi po izreku opozorila ne upošteva navodil za pravilno ravnanje z odpadki, mu izvajalec javne službe zaračuna dodatne stroške zaradi nepravilnega ravnanja.

 

(2) Predstavniki občinskega inšpekcijskega organa in izvajalca obvezne javne službe v sodelovanju izvajajo kontrole vsebine zabojnikov na prevzemnih mestih in v zbiralnicah ločenih frakcij odpadkov.

 

 

VIII. NAČIN OBRAČUNAVANJA IN PODROBNOSTI GLEDE DOLOČITVE OBRAČUNSKIH KOLIČIN ZA POSAMEZNE POVZROČITELJE

 

36. člen

Načini obračunavanja storitev ravnanja z odpadki

(1) Povzročiteljem, ki so:

• gospodinjstva,
• lastniki oziroma uporabniki počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma  uporabljenih objektov,
• lastniki praznih stanovanj v večstanovanjskih objektih,
• lastniki ali najemniki turističnih sob in apartmajev, kmetij z nastanitvijo ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi,   
• lastniki ali najemniki kmetijskih gospodarstev, ki poslujejo kot kmetije oziroma fizične osebe,

se obračunavajo storitve javne službe glede na predračunsko določene povprečne količine posameznih storitev javnih služb na osebo na mesec in sicer:

• predračunsko povprečno količino zbranih komunalnih odpadkov brez bioloških odpadkov,
• predračunsko povprečno količino zbranih bioloških odpadkov,
• predračunsko povprečno količino mešanih komunalnih odpadkov oddanih v obdelavo,
• predračunsko povprečno količino odloženih ali odstranjenih komunalnih odpadkov.

 

Predračunske količine odpadkov na osebo na mesec se določijo tako, da se predračunske količine odpadkov za naslednje obdobje (leto) delijo s povprečnim številom obračunanih uporabnikov v preteklem obdobju (letu).

Tem uporabnikom se storitev javnih služb obračuna kot zmnožek tako ugotovljenih količin in potrjenih cen posamezne gospodarske javne službe, izraženih v EUR/kg.

 

(2)  Pravnim osebam, ki so uporabniki skupnih poslovnih objektov, manjšim podjetjem oziroma obrtnikom ter drugim pravnim subjektom, ki ustvarjajo manjše količine odpadkov ali poslujejo na lokacijah težje dostopnih za vozila za odvoz odpadkov, in v dogovoru z izvajalcem oddajajo odpadke v skupne (javne) posode za odpadke oziroma zbiralnice, se mesečna storitev odvoza komunalnih odpadkov izračuna kot zmnožek mesečnega volumna komunalnih odpadkov (v m³), preračunskega faktorja komunalnih odpadkov (v kg/m³) ter vsote cene zbiranja komunalnih odpadkov storitev (v EUR/kg), cene zbiranja komunalnih odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg), cene zbiranja bioloških odpadkov storitev (v EUR/kg), cene zbiranja bioloških odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg), cene obdelave mešanih komunalnih odpadkov storitev (v EUR/kg), cene obdelave mešanih komunalnih odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg), cene odlaganja mešanih komunalnih odpadkov storitev (v EUR/kg) in cene odlaganja mešanih komunalnih odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg).

Mesečni volumen komunalnih odpadkov predstavlja zmnožek površine poslovnega prostora in izkustvenega normativa mesečne količine odpadkov na površinsko enoto poslovnega prostora.

 

(3) Pravne osebe in drugi pravni subjekti, ki ne razpolagajo s poslovnimi prostori oziroma izvajajo dejavnost na terenu ter v dogovoru z izvajalcem oddajajo komunalne odpadke v skupne (javne) posode za odpadke oziroma zbiralnice, se mesečna storitev odvoza komunalnih odpadkov izračuna kot zmnožek s prijavo določenega mesečnega volumna komunalnih odpadkov (v m³), preračunskega faktorja komunalnih odpadkov (v kg/m³) ter vsote cene zbiranja komunalnih odpadkov storitev (v EUR/kg), cene zbiranja komunalnih odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg), cene zbiranja bioloških odpadkov storitev (v EUR/kg), cene zbiranja bioloških odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg), cene obdelave mešanih komunalnih odpadkov storitev (v EUR/kg), cene obdelave mešanih komunalnih odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg), cene odlaganja mešanih komunalnih odpadkov storitev (v EUR/kg) in cene odlaganja mešanih komunalnih odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg).

 

(4) Pravnim osebam in drugim pravnim subjektom, ki so večji povzročitelji, ker ustvarijo večjo količino komunalnih odpadkov oziroma razpolagajo s samostojnimi poslovnimi objekti in so zato dolžni imeti lastno posodo (ali več posod) za odpadke oziroma zbiralnico odpadkov, se obračunavajo storitve javne službe na naslednji način:

• storitev enkratnega odvoza ločene odpadne embalaže se izračuna kot zmnožek volumna posode (v m³), preračunskega faktorja ločene odpadne embalaže (v kg/ m³) ter vsote cene zbiranja komunalnih odpadkov storitev (v EUR/kg) in cene zbiranja komunalnih odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg),
• storitev enkratnega odvoza bioloških odpadkov se izračuna kot zmnožek volumna posode (v m³), preračunskega faktorja bioloških odpadkov (v kg/m³) ter vsote cene zbiranja bioloških odpadkov storitev (v EUR/kg) in cene zbiranja bioloških odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg),
• storitev enkratnega odvoza ostanka odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) se izračuna kot zmnožek volumna posode (v m³), povprečnega preračunskega faktorja (v kg/ m³) ter vsote cene zbiranja komunalnih odpadkov storitev (v EUR/kg), cene zbiranja komunalnih odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg), cene obdelave mešanih komunalnih odpadkov storitev (v EUR/kg), cene obdelave mešanih komunalnih odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg), cene odlaganja mešanih komunalnih odpadkov storitev (v EUR/kg) in cene odlaganja mešanih komunalnih odpadkov javna infrastruktura (v EUR/kg).

 

(5) Cena za uporabnike iz dejavnosti ne vključuje prevzema kosovnih in nevarnih odpadkov.

 

 

IX. NORMATIVI ZA OBRAČUN KOLIČINE STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI ZA UPORABNIKE JAVNE SLUŽBE

 

37. člen

Normativi za obračun količine storitev 

 

(1) Podlaga za obračun storitev javne službe za gospodinjstva je število oseb v gospodinjstvu, ki se jim obračunava pavšalno določeno količino oddanih odpadkov na osebo na mesec.

 

(2) Lastnikom in uporabnikom počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov in lastnikom praznih stanovanj v večstanovanjskih objektih, se  obračunava pavšalno določena količina oddanih komunalnih odpadkov za eno osebo na mesec.

 

(3) Lastnikom ali najemnikom turističnih sob, apartmajev, kmetij z nastanitvijo ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi, se za obračun storitve ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva število nočitev po dejanski zasedenosti ležišč pri čemer se upošteva pavšalno določeno količino oddanih komunalnih odpadkov na osebo na nočitev, kar pomeni eno tridesetino pavšalno določene količine komunalnih odpadkov na osebo na mesec.

 

(4) Lastnikom ali najemnikom kmetijskih gospodarstev, ki poslujejo kot kmetije oziroma fizične osebe, se na delovno aktivno osebo obračunava pavšalno določeno količino oddanih komunalnih odpadkov za eno osebo na mesec.

 

(5) Pravnim osebam in drugim pravnim subjektom iz drugega odstavka 36. člena Tehničnih pravil, ki oddajajo odpadke v skupne (javne) posode za odpadke oziroma zbiralnice, se v obračunu upošteva količino povzročenih odpadkov na podlagi površine poslovnega prostora in ustreznega normativa.

Uporablja se naslednje izkustvene normative mesečne količine odpadkov na površinsko enoto poslovnega prostora:

• dejavnosti izključno pisarniškega značaja: 9 litrov/m², s tem, da je najmanjša obračunana količina 120 l komunalnih odpadkov na mesec,  
• dejavnosti kot so šole, vrtci, kulturni domovi, knjižnice, dvorane, krajevni domovi, društva, ki razpolagajo z društvenimi prostori, galerije, cerkveni objekti, kmetijska gospodarstva, skladišča ipd.: 9 litrov/m²,  
• storitvene dejavnosti kot so trgovine, bari, bifeji, okrepčevalnice, gostilne, restavracije, turistične kmetije, hoteli, apartmaji, planinske koče, turistične točke, frizerski saloni, kozmetični saloni, vrtci, avtomehanične in druge delavnice, dopolnilne dejavnosti ipd.: 36 litrov/m²,
• storitvene dejavnosti s povečanim generiranjem odpadkov kot so npr. manjše trgovine, gostinstvo ipd.: 90 litrov/m² .

Na določitev ustreznega normativa vpliva poleg vrste dejavnosti tudi količina in sestava odpadkov ter ravnanje pravne osebe s posameznimi odpadki. V primeru zelo velike poslovne površine ali oddaje določenih odpadkov pooblaščenim zbiralcem, se uporablja znižana normativa 18 litrov/m² oziroma 27 litrov/m².

 

(6) Pravnim osebam in drugim pravnim subjektom iz tretjega odstavka 36. člena Tehničnih pravil, ki ne razpolagajo s poslovnimi prostori in oddajajo komunalne odpadke v skupne (javne) posode za odpadke oziroma zbiralnice, se v obračunu upošteva s prijavo določen mesečni volumen komunalnih odpadkov, vendar najmanj 240 litrov komunalnih odpadkov na mesec.

 

(7) Pravnim osebam in drugim pravnim subjektom, ki se ne prijavijo v sistem ravnanja z odpadki, kljub temu, da bi se morali, izvajalec zbiranja obračuna količine po pavšalu, ki ga ocenijo njegove strokovne službe glede na vrsto dejavnosti. Najmanjša obračunana količina je 960 litrov komunalnih odpadkov na mesec (240 litrov komunalnih odpadkov na teden).

 

(8) Pravnim osebam in drugim pravnim subjektom iz četrtega odstavka 36. člena Tehničnih pravil, ki so dolžni imeti lastno posodo (ali več posod)  za odpadke oziroma zbiralnico odpadkov, se v obračunu upošteva dejansko količino povzročenih komunalnih odpadkov, pri čemer je najmanjši volumen zabojnika za posamezno ločeno frakcijo odpadne embalaže 240 litrov, za mešane komunalne odpadke in za biološke odpadke pa 120 litrov. Najmanjša frekvenca praznjenja zabojnika za posamezno frakcijo odpadkov je  1 x na mesec. 

 

38. člen

Izstavljanje računov

 

(1) Izvajalec izvaja obračun storitev zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov in lahko tudi obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov in storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov. Izvajalec praviloma izstavlja račune mesečno, razen v primerih, ko mesečno izstavljanje računa ni ekonomsko upravičeno, se uporablja daljše obračunsko obdobje.  

 

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se imetnikom apartmajev in turističnih sob, kmetij z nastanitvijo, kampov, izstavi račun enkrat letno v mesecu oktobru tekočega leta, za obdobje od 1. 9. preteklega leta do 31. 8. tekočega leta.

 

(3) Če izvajalec izvaja obračun za vse storitve ravnanja s komunalnimi odpadki, mu mora izvajalec storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov in izvajalec storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, pravočasno zagotoviti vse potrebne podatke, ki so podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (količina komunalnih odpadkov oddana v obdelavo, odložene količine po obdelavi, strošek finančnega jamstva, okoljska dajatev itd…). V tem primeru medsebojna razmerja v zvezi z obračunavanjem, izstavljanjem računov in izterjavo neplačnikov, izvajalci storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uredijo pisno v obliki pogodbe, v nasprotnem primeru o načinu zaračunavanja odloči župan Občine s sklepom.

 

(4) Uporabnik mora račun plačati do 18. dne v mesecu, razen v primeru, če zakon določa drugačen rok plačila. Za nepravočasno plačilo računa, izvajalec lahko zaračuna zakonsko zamudne obresti. Uporabniku, ki zamuja s plačili računov, izvajalec pošlje pisni opomin in mu postavi rok za plačilo. Izvajalec lahko, skladno s predpisi, zaračuna tudi stroške opomina.

 

(5) Če uporabnik kljub opominu, zapadlih računov v postavljenem roku ne plača, izvajalec začne s postopkom prisilne izterjave dolga, ki obsega: izterjavo glavnice, zakonskih zamudnih obresti, stroškov sodne izterjave in drugih stroškov, ki so posledica postopka prisilne izterjave neplačanih računov.

 

(6) Za večstanovanjske objekte izvajalec mesečno izstavlja račune upravniku. Če uporabniki v večstanovanjskem objektu nimajo upravnika, morajo le-ti pisno sporočiti izvajalcu, kdo je prejemnik in plačnik računov ter podatke o delitvi stroškov na uporabnike.

 

(7) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec mesečno izstavlja račune neposredno uporabnikom, ki so v mesecu sprejema tega pravilnika prejemali račune na tak način. Upravnik objekta je v tem primeru dolžan minimalno vsake 3 mesece pošiljati podatke izvajalcu storitev javne službe, ki vplivajo na obračun.

 

 

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

39. člen

Obvestilo povzročiteljem

 

Izvajalec z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste povzročitelje, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, Odlokom in Tehničnimi pravili potrebni, da se ustrezno vključijo v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki.

 

40. člen

Imetniki apartmajev in turističnih sob

 

Ne glede na (2) odstavek 38. člena Tehničnih pravil bo izvajalec imetnikom apartmajev in turističnih sob, v mesecu oktobru 2020 izstavil račun za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 8. 2020.

 

41. člen

Začetek veljavnosti

 

Tehnična pravila začnejo veljati naslednji dan, ko jih sprejme župan Občine Vipava.

 

42. člen

  Uradna objava

 

Tehnična pravila se objavi na uradni spletni strani izvajalca gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, KSD d.o.o. Ajdovščina, Goriška cesta 23 B, 5270 Ajdovščina.