Oskrba s pitno vodo v občinah Ajdovščina in Vipava

Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina,  skrbi za varno oskrbo s pitno vodo na območju Občine Ajdovščina in Občine Vipava. V Občini Ajdovščina upravlja dva javna vodovodna sistema in dva zasebna vodovodna sistema. V Občini Vipava upravlja dva javna vodovodna sistema. Kot upravljavec več vodovodnih sistemov izvajamo notranji nadzor, vzpostavljen na osnovah HACCP sistema skladno s Uredbo o pitni vodi (Uradni list RS, št. 61/23). Vodovodna sistema v Občini Ajdovščina oskrbujeta več kot 17.000 uporabnikov, vodovodna sistema v Občini Vipava pa več kot 6.000 uporabnikov. Letna količina zajete vode vseh javnih vodovodnih sistemov je cca 2.500.000 m³ . Izgube pitne vode na javnem vodovodnem omrežju so cca. 20 procentne. Vgrajenih je preko 9.000 obračunskih vodomerov.

ŠTEVILO PREBIVALCEV PO NASELJIH 

 

Vodovodni sitem Hubelj 

Vodovodni sistem Hubelj  oskrbuje s pitno vodo približno 15.000 oseb, v občini Ajdovščina. Del vodovodnega sistema Hubelj, ki je v upravljanju podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, oskrbuje približno 10.000 uporabnikov na območju občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica,  Renče-Vogrsko. Skupna dolžina cevovodov je 230 kilometrov. Na vodovodnem sistemu je 18 vodohranov skupne kapacitete cca 5000 m³ in 5 črpališč. Znotraj oskrbovanega področja vodovodnega sistema Hubelj so naselja: Ajdovščina, Dolenje, Planina, Gabrje, Lisjaki, Hrastje, Zavino, Ustje, Vrtovče, Šmarje, Dolga Poljana, Žapuže, Kožmani, Lokavec, Cesta, Skrilje, Vipavski Križ, Dobravlje, Potoče, Žablje, Vrtovin, Selo, Črniče, Batuje, Brje, Plače, Gojače in Malovše.  

Zaledje

V zaledju izvira Hubelj je bilo izvedenih nekaj sledilnih poskusov. Zaledje izvira Hublja pripada vodonosnemu sistemu  Banjško -Trnovskega gozda.  Zaledje zajema območje vhodnega dela Trnovskega gozda, do razvodja z Vipavo in Idrijco.  V celotnem območju vodonosnega sistema Banjško -Trnovskega gozda zavzema okoli 13 % velikosti.

Zajetje

Izvir leži v dnu izrazite in ozke strukturne depresije v narivni ploskvi Trnovskega pokrova. Na izviru Hublja sta dve zajetji: staro in novo zajetje.  Staro zajetje je bilo zgrajeno v 30-ih, novo zajetje  v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Zajeta voda je  speljana v vodarno Hubelj, ki leži na levem bregu Hublja.  Pretok vode je zelo odvisen od količine padavin in niha v razponu med 0,5 m3/s in do več kot 50 m3/s. Ob visokih vodah, prihaja do povečane motnosti, saj gre za kraški izvir.

Tehnologija priprave pitne vode

Voda iz izvirov Hublja  gravitacijsko priteče v vodarno Hubelj. Surova voda  preko črpalk potuje na samočistilni grobi filter (150 mikronski ), od tu pa na ultrafiltracijske module. Filtracija se vrši preko horizontalnih ultrafiltracijskih modulov, ki so postavljeni v tri veje . Vsaka  ultrafiltracijska veja je sestavljena iz 14 horizontalnih cevi in v vsaki cevi so 4  moduli. V vsakem sklopu je 56 ultrafiltracijskih modulov, skupno je v napravi vgrajenih 168 modulov. Na vsakem sklopu sta še dve prosti cevi, kar pomeni, da ima naprava lahko maksimalno 192 modulov. Naprava za ultrafiltracijo je nazivne kapacitete 150 l/s surove vode. Filtri so sestavljeni iz poroznih membran. Nominalna velikost por v membranah je 10 nm, največje pore so velike 30 nm. Membrane so v obliki cevk, ki sestavljajo membranski modul.

Po filtraciji  se izvaja še  dezinfekcija pitne vode s plinskim klorom.  Doziranje plinskega klora poteka preko avtomatske dozirne naprave, ki dozira plinski klor glede na pretok pitne vode in glede na rezidualno vrednost.  Spremljanje vseh procesov priprave vode poteka preko SCADA nadzornega sistema.

 

 

Vodovodni sistem Vipava - Skupni

 

Vodovodni sistem Vipava Skupni oskrbuje s pitno vodo cca. 6.400 oseb. Skupna dolžina cevovodov je cca. 106 kilometrov. Na vodovodnem sistemu je 13 vodohranov skupne kapacitete cca. 1600 m³ in 7 črpališč. Znotraj oskrbovanega področja vodovodnega sistema Vipava - Skupni so naslednja naselja: Vipava, Budanje, Duplje, Vrhpolje, Zemono, Lozice, Podnanos, Podraga, Manče, Goče, Slap, Hrašče, Lože, Erzelj.

Zaledje

Zaledje vodovodnega sistema  Vipava – Skupni je precej veliko saj ima sistem 4 izvire pitne vode. Nad naseljem Budanje je prvi vir (izvir Budanje) , v mestu Vipava drugi vir (izvir Podlipa) in v Rebrnicah (izvira Šumljak in Močila).  Zaledje izvirov Podlipa, Šumljaka in Močil so pobočja Nanosa in Hrušice, katerih področje je večje od  100 kvadratnih kilometrov.

 

Zajetja

Zajetje Budanje leži nad istoimenskim krajem. Zajetje je bilo zgrajeno ve 60-ih letih prejšnjega stoletja. Voda iz zajetja oskrbuje uporabnike kraja Budanje. Višek vode odteka preko Vrhpolj  v Vipavo. Minimalna izdatnost izvira je 6,5 l/s v obdobju visokega vodostaja preko 20 l/s. Tudi ob   večjih količinah padavin ne prihaja do povečane motnosti pitne vode.

Zajetji  Šumljak in Močila  ležita nad zaselkom Gorenji Žvanuti. Voda iz zajetij oskrbuje prebivalce zgornjega dela Vipavske doline. Višek vode teče v Vipavo. Izdatnost izvira Šumljak je med 5 in 35 l/s. Izdatnost izvira Močila je med 1,5 in 10 l/s. Tako kot izvir v Budanjah tudi ta dva izvira po padavinskih dogodkih ne kalita.

Zajetje Podlipa leži ob stari cesti proti središču Vipave. Voda iz zajetja Podlipa gravitacijsko odteka v objekt črpališče Podlipa, od kode se jo črpa na vodarno Vipava. Pretok vode je zelo odvisen od količine padavin in niha med 150 l/s in nekaj m3/s. Ob visokih vodah, po padavinskih dogodkih prihaja do povečane motnosti.

 

Tehnologija obdelave vode

Surova voda iz izvira Podlipa gravitacijsko odteka v zajemni bazen surove vode v objektu črpališče Podlipa. V črpališču doziramo koagulant PAC (polialuminijev klorid) s pomočjo dozirne črpalke. Doziranje koagulanta je regulirano glede na vstopno motnost surove vode. Voda iz izvira Podlipa se najprej črpa v vodarno, ki se nahaja 60 m nad zajetjem. V vodarni se vrši filtracija surove vode preko 4 tlačnih peščenih filtrov. Nazivna kapaciteta naprave je 50 l/s surove vode. Filtri so sestavljeni iz različnih frakcij filtrirnega peska.

Po filtraciji  se izvaja še  dezinfekcija pitne vode s raztopino Natrijevega hipoklorita.  Doziranje dezinfekcijskega sredstva  poteka s pomočjo dozirne črpalke, ki dozirna raztopino Natrijevega hipoklorita glede na pretok pitne vode. Na enak način se vrši dezinfekcija vode iz ostalih treh zajetij. Vse procese priprave vode se spremlja preko SCAD nadzornega sistema.

 

 

  Vodovodni Sistem Skuk

Vodovodni sistem Skuk oskrbuje s pitno vodo cca. 2.300 oseb. Skupna dolžina cevovodov je cca. 92 kilometrov. Na vodovodnem sistemu je 7 vodohranov skupne kapacitete cca. 1100 m³ in 4 črpališča. Znotraj oskrbovanega področja vodovodnega sistema Skuk so naslednja naselja: Predmeja, Otlica, Kovk, Gozd, Žagolič, Col, Malo Polje, Višnje in Podkraj.

Zaledje

Neposredno zaledje vodovodnega sistema  Skuk predstavlja vzhodno pobočje Modrasovca. Širše zaledje pa dolomit trnovskega pokrova.

Zajetje

Zajetje Skuk leži ob lokalni cesti Lokavec- Predmeja na nadmorski višini 530m. Zajetje je bilo zgrajeno v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Minimalna izdatnost izvira je 8 l/s v obdobju visokega vodostaja preko 50 l/s. Tudi ob   večjih količinah padavin ne prihaja do povečane motnosti pitne vode.

Tehnologija obdelave vode

Surova voda iz izvira Skuk gravitacijsko odteka v zajemni bazen surove vode neposredno ob objektu  črpališče Skuk. V črpališču  se izvaja dezinfekcija pitne vode z raztopino Natrijevega hipoklorita. Raztopino dodajamo  s pomočjo dozirne črpalke, ki dozirna raztopino Natrijevega hipoklorita glede na pretok pitne vode. Vse procese priprave vode se spremlja preko SCAD nadzornega sistema.

 

 

Vodovodni sistem Sanabor

Vodovodni sistem Sanabor oskrbuje s pitno vodo cca. 70 oseb. Skupna dolžina cevovodov je cca. 3 kilometre. Na vodovodnem sistemu je 1 vodohran kapacitete cca. 20 m³ . Vodovodni sistem oskrbuje s pitno vodo naselje Sanabor.

 

Zaledje

Zaledje izvira Sanabor predstavlja pobočje pod glavno cesto med naselji Col in Višnje. V ožje vodozbirno zaledje izvira Sanabor lahko zanesljivo vključimo površine, ki jih prekriva fliš z lečami apnencev nad izvirom.

Zajetje

Izvir pitne vode je zajet nad vasjo, neposredno ob lokalni cesti Sanabor – Bela. Zajetje je bilo zgrajeno v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Minimalna izdatnost izvira je 1,5 l/s v obdobju visokega vodostaja preko 3,5 l/s. Ob večjih količinah padavin  prihaja do povečane motnosti pitne vode.

Tehnologija priprave pitne vode

Surova voda iz izvira Sanabor gravitacijsko odteka v objekt vodohrana Sanabor. Na vstopu v objekt se surova voda prefiltrira preko tlačnega peščenega filtra. Vodo po filtraciji dezinficiramo z raztopino Natrijevega hipoklorita.   Raztopino dodajamo  s pomočjo dozirne črpalke. Vse procese priprave vode se spremlja preko SCAD nadzornega sistema.

 

 

Zasebni vodovodni sistem Stomaž

Naselje Stomaž ima lasten vodovodni sistem,  katerega pogodbeno upravlja KSD Ajdovščina. Vodovodni sistem oskrbuje s pitno vodo cca. 200 prebivalcev. Vodovodni sistem nima vodohrana, ampak samo jašek za dezinfekcijo. Znotraj oskrbovanega območja je samo naselje Stomaž.

Zajetje Studenec leži na desni strani nad vasjo Stomaž ob požarni poti Stomaž – Predmeja. Zajetje je bilo zgrajeno leta 2001.  

Surova voda iz izvira Studenec gravitacijsko odteka v jašek za dezinfekcijo. V jašku je vgrajena naprava za dezinfekcijo pitne vode s UV-svetlobo.  Delovanje UV naprave se spremlja preko SCAD nadzornega sistema.

 

Zasebni vodovodni sistem Lokavec - Kompari

 

Zaselek Lokavec – Kompari ima tudi svoj lasten vodovodni sistem katerega pogodbeno upravlja KSD Ajdovščina. Vodovodni sistem oskrbuje s pitno vodo cca. 100 prebivalcev. Vodovodni sistem ima vodohran kapacitete 10m³ .  Znotraj oskrbovanega območja je samo zaselek Kompari.

Zajetje leži nad zaselkom Kompari. Zgrajeno je bilo leta v 70-ih letih prejšnjega stoletja.   

Surova voda iz izvira  gravitacijsko odteka v vodohran. V neposredni bližini vodohrana  je objekt za dezinfekcijo vode.  V objektu je vgrajena naprava za dezinfekcijo pitne vode s UV-svetlobo.  Delovanje UV naprave se spremlja preko SCAD nadzornega sistema.

 

Nevarnosti za zdravje uporabnikov

Nevarnosti za zdravje uporabnikov pitne vode ne ugotavljamo. Z namenom preprečevanja    tveganj za zdravje zaradi razmer v interni vodovodni napeljavi uporabnikom svetujemo, da se seznanijo in upoštevajo navodila  ki so dostopna na povezavi:

https://www.ksda.si/dejavnosti/pitna-voda/informacije/vzdrzevanje-hisnega-omrezja

 

Dejavniki tveganja

Na oskrbovalnih območjih vodnih virov  v upravljanju KSD, so kot relevantna  tveganja definirana kmetijska dejavnost,  promet in poselitev . Med  nevarne dogodke, ki lahko ogrozijo varno oskrbo s pitno vodo,  je razlitje nevarnih snovi na vodozbirnem območju. Razlitje nevarnih snovi je lahko tudi posledica izrednih vremenskih razmer (suše, poplave, veter, zmrzali…). Ti naravni pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb, bodo v prihodnosti oceno tveganja le  še višali. Dejavnik tveganja za varno oskrbo s pitno vodo so tudi okvare na vodovodnem omrežju zaradi poškodb in dotrajanosti elementov vodovodnega omrežja.